Naslovnica  >  O pasmi 
O PASMI Točen nastanek te pasme bo verjetno vedno zavit v skrivnost. Prav tako, verjetno nikoli ne bo moč vedeti, ali je njegov volčji videz, v resnici samo v davnini udomačen polarni volk, ali kakšna mešanica z njim, ali čisto nekaj tretjega… Dejstvo je, da je ta prvobiten pes še vedno nekje v senci zelo znanega in nadvse popularnega Sibirskega huskija, za kar je kriva neverjetna podobnost teh dveh pasem. Toda budno oko, bo opazilo, da je malamut v resnici veliko bolj impozanten, kot husky. To je pravi orjak. Osuplja nas s svojo velikostjo 58 do 63 cm in težo od 34 do 38,5 kg. Njegova gosta dvojna dlaka pa nam da občutek, da je še večji. Priporočljivo je, da malamuta krtačite enkrat tedensko, ko pa mu dlaka izpada pa vsak dan. Če ga takrat tudi skopate, mu boste naredili veliko uslugo, saj bo tako dlaka prej izpadla. Znano je, da malamut nima izrazito »pasjega« vonja. Je tudi zelo čist pes. Njegov obraz, s prečudovito masko in mehkimi rjavimi očmi, nas bo vedno prijazno pozdravil, kljub temu, da je tako zelo podoben volku. Njegova dežela je Aljaska. Vzgojilo naj bi ga pleme po imenu Mahlemut. Njegovo ime, pa se je v javnosti pričelo pojavljati okoli 1896, ko je na Aljaski nastopila t.i. Zlata mrzlica. Takrat, so opazili njegove izredne sposobnosti in postal je popularen. Uporabljali so ga za vleko sani, izkazal se je kot izredno vztrajen in močan. Njegova izredna sposobnost za orientacijo pa je rešila marsikatero odpravo v neznano in ledeno pokrajino. Danes se malamutu godi mnogo bolje. Postal je predvsem družabnik. Uporablja se kot družinski pes. Vendar kljub temu, da je od takrat, ko je vlekel sani po daljnemu severu že minilo ogromno časa, vas bo še vedno izredno rad vlekel. Pa naj bo to na saneh, na smučeh, rolerjih ali kar tako. Ljubi veliko gibanja, predvsem v zimskem času, ko postane resnično tisto, za kar je bil ustvarjen. Malamut ima močan značaj. Je neodvisen, zelo dobro se zaveda, da je popolnoma sposoben preživeti sam in to svojemu lastniku tudi pokaže. Ne bo trpel podrejenosti, on bo z vami enakopraven. Če bo opazil, da mu niste kos, bo rade volje prevzel vlogo vodje in vas spravil v položaj, kateremu zopet ne boste kos in vase sobivanje z malamutom lahko sčasoma postane nemogoče. Toda pozor!! To ni alarm, pri katerem bi morali obupati. Če boste svojemu malamutu pokazali, da ste sicer zelo mirni in prijazni, včasih zabavni, ampak tudi strogi in predvsem trmasti, vas bo kaj kmalu začel upoštevati in vas priznal za svojega vodjo. Vedel bo, da ste mu pripravljeni nuditi vse kar potrebuje, vendar ni dobro z vami češenj zobati. Tako bosta postala prijatelja v dobrem in slabem tudi celih 12 let. Malamut je namreč izredno fleksibilen, vzdržljiv. Je še razmeroma zdrava pasma. Malamut je prijazen. Rad ima ljudi. Je tih, ne bo se pritoževal na način, kot se drugi psi. Ne bo vas spravljal v zadrego pred sosedi z nenehnim lajanjem. Le tu in tam, če se bo čutil osamljenega ali pa na njegov prav poseben način razpoložen, bo zavijal kot volk. Poleg tega, da bo malamut vedno znova želel prevzeti položaj vodje in skušal vaš prag potrpežljivosti, bo življenje z njim nekaj posebnega. Zagotovite mu svobodo, veliko gibanja, dovolite mu, da bo vlekel, pa karkoli že, samo, da bo in vedno znova vas bo pričakal nasmejan in mahal s tistim svojim košatim zavitim repom, tako značilnim za polarne pasme. Malamut zna biti tudi zvezdnik. Videti ga je namreč moč tudi v filmih. Bil je glavni junak v Belem očnjaku, reševal življenja skupaj s huskyi v Eight below, se norčeval iz ubogega zobarja v Snežnih psih… Vir: http://www.pasme-psi.com FCI Standard FCI-Standard N° 243 / 09. 06. 1999/ GB ALJAŠKI MALAMUT POREKLO : Severna Amerika, vzrejna država: ZDA. DATUM OBJAVE ORIGINALNEGA VELJAVNEGA STANDARDA: 14.08.1996 UPORABA : Vlečni pes. KLASIFIKACIJA F.C.I. : 5. skupina Špici in pratipski psi. sekcija Nordijski psi za vleko sani. Brez delovnega izpita. SPLOŠNI VIDEZ: Aljaški malamut, eden najstarejših arktičnih vlečnih psov, je mogočen in kompakten pes s širokimi prsmi in krepkim, mišičastim trupom. Malamut stoji visoko nad stopali, kar mu daje videz velike živahnosti in ponosno držo, s pokončno vzravnano glavo in budnimi očmi, v katerih se kažeta zanimanje in radovednost. Glava je široka. Uhlji so trikotni in pokončni, kadar prisluhne. Gobec je zajeten in se le malce zoži od stopa proti smrčku; ni niti zašiljen niti dolg, pa tudi čokat ne. Kožuh je gost, s trdo krovno dlako, ki je dovolj dolga, da ščiti volnato podlanko. Malamuti so različnih barv. Njihova razpoznavna lastnost je značilni vzorec na obrazu: na glavi imajo čepico, medtem ko je obraz lahko popolnoma bel ali pa zaznamovan s progo in/ali masko. Rep je gosto odlakan in se nosi zavit čez hrbet, podoben je zibajoči se perjanici. Malamut mora imeti močne kosti, krepke noge, dobra stopala, široke prsi, mogočna pleča in vse druge telesne lastnosti, ki jih potrebuje za uspešno opravljanje svojega dela. Njegova hoja mora biti enakomerna, uravnotežena, neutrudna in maksimalno učinkovita. Ni mišljeno, da bi bil dirkalni vlečni pes, ki naj bi tekmoval v preizkusih hitrosti. Malamut je grajen za moč in vzdržljivost, zato mora sleherna lastnost posameznika (z značajem vred), ki ovira ta namen, veljati za najresnejšo hibo. POMEMBNI PROPORCI: Širina prsi meri približno toliko kot polovica plečne višine, najširša točka je tik za prednjimi nogami. Dolžina trupa od ramenskega sklepa do konca križnice je daljša kot telesna višina od tal do vrha vihra. VEDENJE / ZNAČAJ : Aljaški malamut je ljubeč, prijazen pes, ki se ne naveže izključno na enega človeka. Je zvest, predan spremljevalec, ki igrivo vabi k druženju, vendar v zreli dobi običajno vzbuja mogočen vtis s svojo dostojanstvenostjo. GLAVA: Glava je široka, ne grobo oblikovana ali okorna, temveč v sorazmerju z velikostjo psa. Izraz je mehak in kaže na ljubeč značaj. LOBANJSKI PREDEL: Lobanja: Široka in zmerno zaokrožena med ušesi. Proti očem postaja postopoma ožja in na vrhu bolj ploščata, nato se zaokroži v lica. Med očmi je plitka brazda. Linija glave je ravna, na stiku lobanje in gobca pa malce vdrta. Stop : Majhen. OBRAZNI PREDEL: Smrček: Pri vseh barvah dlake razen pri rdečih psih so smrček, ustnice in robovi oči črni. Pri rdečih psih je dovoljena rjava barva. "Sneženi nos" s svetlejšimi prameni je dopusten. Gobec: Velik in zajeten v primerjavi z velikostjo lobanje. Od stika z lobanjo se proti smrčku rahlo oži. Ustnice: Tesno prilegajoče. Čeljusti/Zobje: Široke čeljusti z velikimi zobmi. Sekalci se srečujejo s škarjastim ugrizom. Predgrizavost in podgrizavost sta napaki. Lica: Zmerno ploska. Oči: Ležijo poševno. So rjave, mandljaste in srednje velike. Modre oči so napaka, zaradi katere je pes diskvalificiran. Ušesa: Srednje velika, vendar majhna s primerjavi z glavo. Po obliki so trikotna in malce zaokrožena pri vršičkih. Stojijo daleč vsaksebi na zunanjih zadnjih robovih lobanje v isti liniji z gornjim kotičkom očesa, tako da v pokončni legi dajejo vtis, kot da stojijo stran od lobanje. Kadar so ušesa pokonci, molijo malce naprej, kadar pa pes dela, so včasih zavihana nazaj ob lobanjo. Visoko postavljena ušesa so napaka. VRAT: Močan in zmerno usločen. TRUP: Kompaktno grajen, toda ne prekratek v ledjih. Nima odvečne teže, kosti so v sorazmerju z velikostjo. Hrbet: Raven, blago padajoč proti bokom. Ledja: Trda in mišičasta. Predolg ledveni predel, ki utegne oslabiti hrbet, je napaka. Prsi: Dobro razvite. REP: Srednje visoko nasajen, pri korenu sledi liniji hrbtenice. Kadar pes ne dela, ga nosi zavitega čez hrbet. Konica se ne dotika hrbta, rep ni pretogo zavit nad hrbtom in ni kratko odlakan kot lisičji rep. Malamutov rep je gosto odlakan in po videzu spominja na zibajočo se perjanico. OKONČINE PREDNJI DEL: Prednje noge imajo močne kosti in so mišičaste. Če gledamo psa od spredaj, so ravne vse do gležnjev. Ramena: Zmerno povešena. Gležnji: Kratki, močni in malce povešeni, če jih gledamo s strani. ZADNJI DEL: Zadnje noge so široke. Če gledamo psa od zadaj, noge stojijo in se premikajo v liniji z gibanjem prednjih nog, ne preveč skupaj ali narazen. Krnjavi prsti (sledniki) na zadnjih nogah niso zaželeni, tako da jih je kužkom treba odstraniti kmalu po rojstvu. Stegna: Zelo mišičasta. Kolenski sklepi: Zmerno upognjeni. Skočni zgibi/sklepi: Zmerno upognjeni in nizko spuščeni. ŠAPE: "Krpljastega" tipa, čvrste in široke, z dobro oblazinjenimi podplati, tako da dajejo trden in kompakten videz. Šape so velike, prsti so tesno skupaj in močno usločeni. Med prsti je zaščitna dlaka. Podplati so debeli in trpežni, krempeljci pa kratki in močni. HOJA/GIBANJE: Malamutova hoja je enakomerna, uravnotežena in močna. Za svojo velikost in telesno zgradbo je zelo okreten. Če ga gledamo od strani, vidimo, da njegov zadnji del telo močno potiska naprej, ta pogon pa se prenaša prek mišičastih ledij do prednjega dela. Prednji del "prestreže" pogon od zadaj in sklene gibanje z gladkim, dolgim korakom. Če gledamo psa od spredaj ali od zadaj, se noge premikajo v poravnani liniji, ne preveč skupaj ali narazen. Pri hitrem kasu gredo šape bolj skupaj, ker težijo proti osrednji liniji trupa. Tog korak ali kakršna koli hoja, ki ni maksimalno učinkovita in neutrudna, prinese minus točke. KOŽUH DLAKA: Malamutova krovna dlaka je gosta in trda, nikoli dolga ali mehka. Podlanka je gosta, dolga približno 2,5 do 5 cm, oljnata in volnata. Groba krovna dlaka je različnih dolžin, prav tako podlanka. Po straneh trupa je dlaka razmeroma kratka do srednje dolga, nekoliko daljša pa je okoli ramen in vratu, po hrbtu, križu, zadnjem delu in repu. V poletnih mesecih imajo malamuti ponavadi krajšo in manj gosto dlako. Malamutu puščamo naravni videz. Striženje ni sprejemljivo, razen za ličnejši videz šap. BARVA: Običajne barve segajo od svetlosive prek vmesnih odtenkov do črne, soboljevinaste in soboljevinaste, ki prehaja v rdečo. Barvne kombinacije so sprejemljive pri podlanki, na obrazu, ušesih, šapah, repu (pri samcih tudi na mošnji) in na mestih, kjer se srečujeta svetla in temna dlaka. Edina dopustna enotna barva za vse telo je bela. Bela zmeraj prevladuje na spodnjem delu trupa, na delih nog ter šap in na delu obraznega vzorca. Belo znamenje na čelu in/ali vratu ali lisa na zatilju sta privlačna in sprejemljiva. Malamut ima plašč (tj. temno barvo po plečih, hrbtu in bokih), zato ni zaželeno, da bi imel razpršene barve po vsem telesu ali neenakomerno obarvanost. VELIKOST / TEŽA: Ta pasma ima naravni razpon velikosti. Zaželene dimenzije za vleko so: Samci: 25 palcev čez pleča - 85 funtov (63,5 cm - 38 kg). Samice: 23 palcev čez pleča - 75 funtov (58,5 cm - 34 kg). Velikosti ne smemo pripisovati večje teže kot tipu psa, njegovim proporcem, gibanju in drugim funkcionalnim lastnostim. Le v primeru, da pse ocenjujemo kot enakovredne po tipu, proporcih in gibanju, damo prednost tistemu, ki se najbolj približuje zaželeni velikosti za vleko. POMEMBEN POVZETEK: Pri ocenjevanju aljaških malamutov moramo upoštevati predvsem njihovo vlogo: to so vlečni psi, ki naj bi vlekli težke sani na Arktiki. Število minus točk je odvisno od tega, koliko se pes oddaljuje od opisa idealnega malamuta in koliko bi posamezna hiba dejansko vplivala na njegovo delovno zmožnost. Malamutove noge morajo kazati neobičajno moč in orjaško pogonsko silo. Vsak znak šibkosti v nogah in šapah, prednjih ali zadnjih, pri stanju ali gibanju, moramo oceniti kot resno hibo. Med te hibe bi sodila ploska šapa, kravja stoja, slabi gležnji, ravna ramena, premalo ostri koti sklepov, toga hoja (ali vsaka hoja, ki ni uravnotežena, krepka in enakomerna), dolge in suhe noge, premalo kompakten trup, okornost, prelahke kosti in splošna neskladnost postave. HIBE: Vsak odmik od zgoraj navedenih lastnosti moramo oceniti kot hibo. Resnost, ki jo pripišemo hibi, mora biti v natančnem sorazmerju z njeno stopnjo. HIBE, ZARADI KATERIH JE PES IZKLJUČEN: • Agresivnost ali pretirana plahost. • Modre oči Vsak pes, ki jasno kaže telesne ali vedenjske anomalije (hibe), bo diskvalificiran. Samci morajo imeti dve na videz normalni modi, ki sta popolnoma spuščeni v mošnjo. Posebne zdravstvene težave Slaba pigmentacija: S slabo pigmentacijo se pogosto srečamo pri psih severnih pasem. Odraža se z roza/rdečimi lisami na črnem nosu. Slaba pigmentacija se lahko pojavi v poletnih mesecih in pozimi izgine. Glavna težava pri slabi pigmentaciji je pojavljanje raka in sončnih opeklin na mestih, ki so rožnato obarvani. Problemi oči: Progresivna atrofija mrežnice (PRA) in osrednja progresivna atrofija mrežnice (CPRA) se pojavljata pri številnih pasmah, tudi pri Malamutih. Pogostost problemov pri pasmi je možno zmanjšati s skrbnimi pregledi potencialnih plemenskih parov, saj sta težavi gensko prenosljivi. Displazija kolkov: Gre še za eno gensko prenosljivo bolezen, ki povzroča deformacijo kolkov. S slikanjem kolkov lahko preprečimo prenašanje displazije na prihodnje rodove. Chrondrodysplasia (CHD): Ta genetska motnja se pojavlja pri M'Loot Malamutih. Delovanje recesivnega gena povzroča prepočasno rast kosti, lahko povzroča tudi anemijo.
© 2018 Tamara in Marijan Ozbič    l     Politika piškotkov
Telefon: 041 540 953, 041 876 446   l   E-mail: marijan.tamara@siol.net
NASLOVNICA NASLOVNICA O NAS O NAS O PASMI O PASMI RODOVNIK RODOVNIK NAŠI PSI NAŠI PSI MLADIČKI MLADIČKI RAZSTAVE RAZSTAVE GALERIJA GALERIJA KONTAKT KONTAKT